Akcije

2008
(Društvo ZAK, 2008) Nekdanje jetnice nacističnih koncentracijskih taborišč niso bile predmet natančnejših zgodovinopisnih raziskav ne v nekdanji Jugoslaviji ne v samostojni Sloveniji. Zanimanje za njihove spomine in izkušnje je bilo večinoma omejeno na zasebni krog. Po drugi strani so same vselej kazale veliko zanimanja in pripravljenosti deliti spomine na še vedno določujoče obdobje svojega...VEČ

2008
Alain Badiou v svoji ostri in predirljivi analizi francoskega političnega prostora dokazuje, da izvolitev Nicolasa Sarkozyja za predsednika sama ni nič posebnega in ni razlog za zaskrbljenost. Razumeti je treba, »ime česa je Sarkozy«, pogledati čez nepomembnost in vsakdanjost osebe ter se vprašati, kaj zares predstavlja. Tu Badiou prepozna in analizira reakcionarno tradicijo, ki sega vse v 19....VEČ

2008
S katerimi političnimi zakonitostmi je mogoče razložiti širjenje populizma v sodobnem svetu? Kateri elementi so vključeni pri izgradnji ideje ljudstva? Kako je ta izgradnja povezana z drugimi oblikami politične subjektivitete – razredi, narodi, korporacijami in ostalimi oblikami združevanja? VEČ

2008
V knjigi sta objavljeni obe različici Marxovih tez o Feuerbachu (zapis v Marxovi beležnici iz let 1844–47 in Engelsova objava iz leta 1888), in sicer slovenski prevod skupaj z nemškim izivirnikom; ter tri interpretacije, ki so bile od izida predmet filozofskih analiz. VEČ

2008
Skozi kaj je mogoče definirati znanosti? S čim se pojasni sosledje znanstvenih načinov mišljenja? Kakšne so povezave med znanostmi in umetnostmi? Kaj je vloga obeh v svobodni družbi? Pri odgovarjanju na ta vprašanja Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri v umetnosti ni nobenega napredka in nobenega propada, pač pa različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi...VEČ

2007
Knjiga išče sorodnosti in razlike med kitajskimi in evropskimi filozofskimi idejami v 17. in 18. stoletju, ključnem obdobju za oblikovanje evropskega pogleda na Kitajsko. Avtorica v spisih 18. stoletja ugotavlja v glavnem občudovanje Kitajske, to pa je v nasprotju s strahom in sovražnostjo, ki sta sicer zaznamovala t. i. orientalistični diskurz. VEČ

2007
Pričujoče delo je Habermas osrediščil okoli dveh konfliktnih tendenc našega časa: na eni strani gre za absolutizacijo dognanj in miselnih form naravoslovja, za ekspanzijo naturalizirane podobe sveta, na drugi strani za naraščanje vpliva religijskih ortodoksij. Teme knjige se na koncu iztečejo v družbeno teorijo – temo razmerij in vplivov, ki obstajajo znotraj države med obvladovanjem religijskega...VEČ

2007
Ljudska kultura je ob že uveljavljeni visoki kulturi postala eno pomembnejših raziskovalnih področij z vključevanjem zgodb navadnih ljudi in vsakdanjega življenja, kot rezultat srečanja z antropologijo pa se je sočasno pojavila tudi mikro zgodovina, pristop “od spodaj”. Pri tem avtor ni mogel mimo protislovij, povezanih s samim razumevanjem pojmov kultura, ljudstvo, civilizacija ipd....VEČ