Hans Küng

Hans Küng, rojen leta 1928 v Švici, je bil po študiju na gregorijanski univerzi v Rimu leta 1954 posvečen v katoliškega duhovnika,  po doktoratu iz teologije in filozofije pa je od leta 1960 poučeval na Univerzi Tübingen in vodil Inštitut za ekumenske raziskave. Na drugem vatikanskem koncilu (1962–65) je imel vidno vlogo pri posodabljanju Rimskokatoliške cerkve. Po koncilu se je v številnih delih zavzemal za reformo Cerkve in njeno ekumensko usmeritev, vatikansko kurijo in papeža pa je izpostavil neusmiljeni kritiki zaradi odmika od reformnih stališč koncila. Njegova dela so odmevala tudi v slovenskem prostoru. Vatikan mu je leta 1979 odvzel pravico poučevanja cerkvenega nauka, kar je sprožilo široko razpravo v mednarodni javnosti. Do upokojitve leta 1996 je sicer na Univerzi Tübingen obdržal katedro in inštitut, četudi izločena iz katoliške kongregacije. Istega leta je postal predsednik fondacije Weltethos, ki jo vodi še danes.Med njegovimi najpomembnejšimi knjigami so poleg pričujoče še: Konzil und Wiedervereinigung (1960), Die Kirche (1967), Christ sein (1974), Theologie in Aufbruch (1984), Das Judentum (1991), Grosse christliche Denker (1994), Das Christentum (1994) in My Struggle for Freedom: memoirs (2003).