Nevidne evidence

»Zaradi nas samih in našega osebnega dostojanstva moramo rekonstruirati idola tribus (idole plemena), ki so … sčasoma, ko jih ljudje niso več mislili, skrepeneli ter postali mentalne ovire,«
- avtorja

Delo Nevidne evidence: Misliti idola triubus Taje Kramberger in Draga B. Rotarja je nadaljevanje analiz, ki sta jih zastavila v knjigi Misliti družbo, ki (se) sama ne misli. V šestih esejih s svojim izvirnim teoretskim pristopom vzameta pod drobnogled specifične problemske sklope našega okolja, obenem pa jih postavljata v širši globalni kulturni in politični kontekst, da bi pokazala na spregledane potenciale demokratičnih in emancipatornih praks.

Knjigo odpreta z novim prevodom in pretanjeno razčlenitvijo Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki jo razumeta kot temelj sodobnih demokratičnih političnih družb in avtonomije državljana, in z analizo pričujočega odpravljanja avtonomije univerze ter posledičnega ožanja prostora za družbeno kritično misel. V drugem delu Taja Kramberger opravi zgodovinsko antropološko analizo spregledanih kulturnih in demokratičnih potencialov Belo-modre knjižnice in založbe ter zbirke Modra ptica v obdobju med vojnama, poleg tega pa razišče še odzive tedanjih medijev v našem kulturnem okolju na afero Dreyfus, ki je nespregledljivo zaznamovala dandanašnje razumevanje avtonomije posameznika in intelektualca. V zadnjem delu se Drago B. Rotar posveti predstavitvi dogodkov na ISH, s pomočjo katerih pokaže preko parcialnih interesov akterjev na njihova socialnodarvinistična in neoliberalna ideološka ozadja, katerih zgodovinski vznik in njihovo sodobno navidezno neizbežno nujnost analizira v sklepnem poglavju.

Delo je kljub izrecnim teoretskim referencam napisano v jasnem jeziku in je namenjeno tako družboslovnemu in humanističnemu strokovnemu občinstvu kot tudi širšemu krogu bralk in bralcev, ki jih zanimajo epistemološke, zgodovinske in antropološke raziskave našega kulturnega prostora v njegovi vpetosti v globalne družbene procese.