Proti družbi
Po Hanni Arendt je ključna vsebinska značilnost tistih odnosov in pojavov, ki jih označuje kot družbene, nekaj, čemur lahko pogojno rečem »strukturno nasilje«, njihova bistvena ontološka značilnost pa je v tem, da se pojavljajo ali reproducirajo samo takrat, kadar ljudje ne delujejo proti njim oziroma kolaborirajo v družbenih »praksah«, ki jih usmerjajo družbene norme … Sociologija [je] usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človeškega bivanja in gospostvenih odnosov. Empirično ima v precejšnji meri prav. Vendar ne v celoti. In to nam nalaga odgovornost za to, da mislimo in delujemo proti družbi. Še zlasti v času ideološke hegemonije konservatizma, cinizma teorije in krize alternativ.
- Iz knjige
Cilj emancipacije družbeno zatiranih ne more biti njihova »vključitev v družbo«, kakršna je, temveč sprememba zatiralskih družbenih norm in »praks«. Prizadevanje za emancipacijo v okviru zatiralskih družbenih struktur ali, z drugimi besedami, prizadevanje za integracijo vanje je kontraproduktivno.V svojem knjižnem prvencu Gorazd Kovačič analizira pojmovanje družbe v vsakdanjem življenju, v političnih govoricah in v družbenih vedah. Zanimajo ga ideološke predpostavke in implikacije tega pojma, s čimer seže k izhodiščem moderne družboslovne misli. Kritični pogled nanjo razvije prek pionirske raziskave koncepta družbenosti v obsežnem opusu Hanne Arendt, zlasti v njenih knjigah Izvori totalitarizma, Vita activa, O revoluciji in Rahel Varnhagen. Avtor razvije eksistencialistično interpretacijo Hanne Arendt in tako ugotovi, da družbeni odnosi po Hanni Arendt pomenijo predvsem odnose nasilja in gospostva, vključevanje v družbo pa implicira konformnost in sprejemanje zatiralskih norm in ravnanj. Toda družbeno ravnanje v tej perspektivi ni strukturna danost, temveč je le ena od možnosti, saj ljudje lahko tudi zavrnejo kolaboracijo z družbo in s tem odnosom gospostva vzamejo moč. Možnost česa takšnega pa je v sociološkem horizontu težko misliti, saj je »sociologija usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človeškega bivanja in gospostvenih odnosov«.