Umetnost in njen čas

»Ahistorična teorija večne umetnosti se je v času postmodernizma srečala z vprašanjem, ki izvira iz njene nezmožnosti, da bi sploh še kaj spoznavno vrednega in zanimivega povedala o umetnosti: ali se je v umetnosti sploh mogoče znebiti modernosti? Postmodernizem je namreč napovedal, da se je že končala, pa se je debelo uštel, sodobna umetnost pa bi hotela pripadati le lastnemu času in se izločiti iz historičnosti, ki razvršča dobe umetnosti eno za drugo in eno na drugo, kot korake v neki smiselni zgodbi – smiselna, če sploh, je le sodobnost sama, se trdi v imenu sodobne umetnosti, pa še njena zgodba je nepregledno razpršena in tako razvejena po rokavih in rokavčkih, da nihče več ne ve, kje je glavni tok. Ob takem vzdušju je primerno, da pogledamo dve podvprašanji. Prvo zadeva tudi Mattickovo trditev, da je umetnost, o kateri govorimo, ko povzdigujemo umetniško avtonomijo in njeno poslanstvo med ljudmi, historično nastala. Ne le, da ni nekaj večnega in večno nedostopnega vsakdanjemu življenju, ampak je kot taka historična in spada k socialnemu ustroju prav toliko kot parni stroj k industriji. To historijo moderne umetnosti si je vsekakor vredno ogledati z njenega začetnega konca, še posebej zato, ker ji drugega konca kljub osmrtnicam in drugim predsmrtnim naznanilom za zdaj še ni videti. Šele po tem, ko so razvidni socialni pogoji, ki so vzpostavili in vzpostavljajo moderno umetnost, je mogoče kaj povedati o tem, kako so spodleteli poskusi ubežati modernosti in modernosti v umetnosti.«
- Iz spremne besede

Umetnost in njen čas je izostren, izredno slikovit in eruditski prikaz pojmovanja umetnosti kot preseganja svojega zgodovinskega časa – v obeh smereh, avratični in ahistorični. V duhu prave marksovske kritike politične ekonomije umetnost historično razčlenjuje v razmerju do vsakdanjega življenja, kot gradivo, ki odraža družbene in razredne boje, umetnostni trg in družbeno-ekonomska razmerja. S tem presega običajno dekontekstualizirano umetnostno kritiko in nas seznanja s filozofsko in zlasti socialno zgodovino pojmov in konceptov, ki ključno izgrajujejo estetske teorije in zgodbe moderne in postmoderne ali sodobne umetnosti. Knjiga je avtorjev izbor esejev, namenjena najširšemu krogu bralcev, dodan ji je avtorjev predgovor k slovenski izdaji, zaokroža pa jo spremna beseda prav tako erudita in v marsičem Mattickovega intelektualnega sopotnika.

Odzivi medijev - Bukla
Odzivi medijev - Radio Študent