Digitalna podoba in globalni kapitalizem

Avtoričin knjižni prvenec raziskuje mesto digitalne podobe v aktualni obliki kapitalizma, osredotoča se na analizo današnje oblike kapitalistične produkcije, analizo mesta in vloge digitalne podobe v neoliberalnem nekrokapitalizmu, ki ustvarja specifično distribucijo in upravljanje globalnega časa in prostora, ter na premislek o potencialnosti emancipacije v takih razmerah družbene produkcije. »Družbena realnost globalnega kapitalizma je realnost objektov in blag, rasizacija pa je tista, ki uravnava, kaj je in ni človeško. Solastništvo kapitala in oblasti, ki neusmiljeno napenja lok eksploatacije in razlastitve, vse intenzivnejša algoritmizacija ter popolna sprega zgodovine ter delovalnosti (agency) se sklene v gelatinizirani družbeni realnosti, katere emblematična podoba je trofejna podoba, ki tako rekoč uteleša režim globalnega kapitalizma, njegovo malodane avtomatizirano agresivnost rasizacijskih procesov in apropriacijo jezika in destabilizacijo realnega,« poudarja avtorica. Temeljno analitsko izhodišče je študija, ki sta jo opravila Santiago López Petit in Marina Gržinić in katere sklep je, da globalni kapitalizem ni ireverzibilen proces, temveč je konflikten dogodek, ki se nenehno vrača k enemu samemu dogodku, nebrzdanosti kapitala, kar tvori paradoksalno enotnost družbene strukture globalnega kapitalizma, kjer se biopolitični in nekropolitični modus reproducirata drug ob drugem, dobro življenje biopolitičnega modusa se opušča, zapuščenost pa se vzpostavlja kot temeljni element nekropolitičnega modusa. Rezultat tega je rasizirano zapuščeno telo kot postranska škoda. To izhodišče avtorica nadgrajuje v štirih glavnih poglavjih (Vladnost, globalni kapitalizem, gelatinizacija; Življenje in smrt; Podoba; Potencialnost), pri čemer je vsako svoja teza. Knjiga je tako obenem teoretska analiza in svojevrsten avtoričin manifest.

»Nina Cvar izprašuje pojme, teorije zarote, napačno razumevanje in izgubo dialektičnega mišljenja. V epilogu knjige artikulira razmislek o vlogi umetne inteligence in algoritmov v človeških življenjih in o tem, kako so meje med človeškostjo in tehnologijo vse bolj zabrisane. To odpira vprašanja o morebitni posthumanistični prihodnosti, v kateri robotika in umetna inteligenca nista zgolj dodatek, ampak nekaj več. Kaj več? In ali je druga stran tega procesa absolutna normalizacija dehumanizacije ne-dovolj-človeških tisočev, ki umirajo na pragu trdnjave Evrope? Tehnologija nenadoma ni le ustvarjalna podmena, temveč postane oko, ki arhivira rasizacije, diskriminacije, ekstrakcije.« – Marina Gržinić

»Knjiga prepričljivo in poglobljeno povezuje vlogo podob v globalnem kapitalizmu, kolonialno matrico proizvodnje znanja in kolonialno moč ter pokaže, kaj se znotraj tako orisanih koordinat dogaja s političnim subjektom ter kje so možnosti za njegov izhod iz abnormalne družbene realnosti globalnega kapitalizma.« – Tanja Petrović

»In kam zdaj? V zaključni razpravi se avtorica vrne k potencialnosti, k (zahodnjaškemu) antropocentrizmu, k Agambenu in Mbembeju: zaustaviti antropološki stroj, dovoliti iztek postajanja črnca sveta, dokler nas ne naplavi v trenutek in čas, ko bo mogoč obrat, izhod, novo bivanje. V pričakovanju te točke preobrata je knjiga Nine Cvar vademecum: zaradi svoje sekventne doslednosti, jasnosti argumentacije in numinozne poetike logike.« – Irena Šumi