»Parrhesia ni to, da povemo po resnici, pa nam potem to škodi… Navzoč mora biti namen, da kljub tveganju ravnamo tako. Mogoča je le v situaciji, ko lahko kaj izgubimo, ko smo v podrejenem položaju, pred močnejšim od sebe…"

Bogdan Lešnik, iz knjige

 Michel Foucault (1926-1984) je eden izmed najpomembnejših francoskih filozofov druge polovice 20. st. Bil je sodobnik strukturalističnih avtorjev, s katerimi ima mnogo skupnega in kamor se ga ponavadi tudi uvršča, vendar je razvil izrazito samosvoj teoretski pristop.

Foucaultove knjige so prevedene v številne tuje jezike, lepo število tudi v slovenščino, in njegova teorija je dandanes del vsakega družboslovnega univerzitetnega programa, tako da postaja del splošne humanistične izobrazbe.

Slovenski prevod Foucaultove knjige Neustrašni govor je nastal na podlagi magnetograma njegovega zadnjega semestra predavanj iz leta 1983, ki jih je imel v okvirju seminarja »Diskurz in resnica«. Predavanja je imel na univerzi  Berkeley v ZDA in nemara ni golo naključje, da si je prav tu, na kraju eksplozije študentskega revolta v šestdesetih letih, izbral za osrednjo temo predavanj politiko. Kmalu zatem je Foucault umrl, knjiga s predavanj pa je izšla posthumno.

Foucault v knjigi analizira vznik grškega pojma parrhesia, ki so ga do tedaj zasilno prevajali kot »odkriti govor«, in zgodovino njegovih pomenskih premen v različnih družbeno-kulturnih in političnih okoliščinah antičnega sveta. Pojem parrhesia ima zanj lahko pozitivne in negativne konotacije, pri čemer sledi liniji branja, ki pojem neustrašnega govora osvetli v razmerju (kritičnega) subjekta do samega sebe, ko se znajde razpet med tiranijo oblasti in izrekanjem resnice, za katero se navkljub grozeči nevarnosti vendarle odloči. Smoter etimološke, literarno kritične in filozofske analiza tega pojma, pa ni v zgodovinskem prikazu preteklega pojmovanja, temveč v oblikovanju teoretskega orodja za razumevanje naše sedanjosti, pravi Foucault in nadaljuje, da v parrehesiastični igri »stopate v specifično razmerje do sebe, da bi povedali resnico, se soočite z grožnjo smrti, namesto da bi počivali v zavetju življenja«.

Knjiga je napisana kot jasen in analitičen zgodovinski esej s problematizacijo osrednjega pojma parrhesia, pri čemer se obilno navezuje na antično literaturo, največ dramatiko. Namenjena je širokemu bralnemu občinstvu, posebej humanistično izobraženim, ki jih zanimata sodobna in antična filozofija. Slovensko izdajo Neustrašnega govora je s spremno besedo dopolnil prof. dr. Bogdan Lešnik, iz FF Univerze v Ljubljani, vsebuje pa tudi imensko kazalo in drug strokovni aparat.

Zbirka Beseda 10/2009, obseg: 176 strani, mehka vezava