Med naturalizmom in religijo

Pričujoče delo je Habermas osrediščil okoli dveh konfliktnih tendenc našega časa: na eni strani gre za absolutizacijo dognanj in miselnih form naravoslovja, za ekspanzijo naturalizirane podobe sveta, na drugi strani za naraščanje vpliva religijskih ortodoksij.

Teme knjige se na koncu iztečejo v družbeno teorijo – temo razmerij in vplivov, ki obstajajo znotraj države med obvladovanjem religijskega in svetovnonazorskega pluralizma, ter “obetov za politično ureditev pacificirane svetovne družbe”. S to kritiko egoističnega individuuma in slehernega fundamentalizma ostaja Habermas veliki moralni kritik globaliziranih družb pa tudi zagovornik dialoga v sodobnih pluralističnih družbah.